Svet Evrope priporoča Sloveniji, naj uredi financiranje občin

Poročilo je sestavila delegacija, ki je obiskala Slovenijo decembra lani. To je bil četrti takšen obisk, odkar je Slovenija leta 1996 ratificirala Evropsko listino lokalne samouprave. "Kot ob prejšnjem obisku smo ugotovili splošno pozitivno stanje v Sloveniji. Področij, kjer so priporočene izboljšave, je relativno malo," je na današnji predstavitvi poročila v Strasbourgu povedal poročevalec Konstantinos Koukas.

Med drugim so opazili napredek v pripravljenosti na dialog med nacionalnimi in lokalnimi oblastmi, pri tem pa izpostavili lanski dogovor med vlado in občinskimi združenji o višini povprečnine.

Hkrati izražajo zaskrbljenost zaradi pretirane regulacije in velikega števila predhodnih poročil in mnenj, ki jih morajo občine predložiti ministrstvom in državnim agencijam pred sprejetjem ukrepov na lokalni ravni, zlasti na področju prostorskega načrtovanja in urbanega razvoja. Poleg tega so občine, kot izhaja iz poročila, še vedno preveč odvisne od centralno dodeljenih sredstev in prejemajo relativno visok delež namenskih sredstev, kar omejuje njihovo finančno avtonomijo.

Tudi za poenostavitev postopkov

Kongres zaradi omenjenega priporoča, da Slovenija zmanjša število potrebnih predhodnih poročil in mnenj, ki jih morajo občine pridobiti z državne ravni, da poveča fiskalne pristojnosti občin, poveča delež nenamenskih nepovratnih sredstev zanje ter z združenji občin nadaljuje pogovore o sistemu financiranja občin.

"Za vse, kar država naloži, morajo občine imeti zagotovljena sredstva," se strinja ena od treh slovenskih predstavnikov v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Tamara Šnofl. Kot je izpostavila v današnji razpravi, se stanje v zadnjem času izboljšuje, kar kaže tudi v torek doseženi dogovor med ministrstvom za finance in predstavniki občinskih združenj o višini povprečnine za naslednji dve leti.

Kongres pričakuje, da bo Slovenija v celoti sledila sprejeti prenovi plačnega sistema, tudi kar zadeva prejemke županov. Podobno kot ob zadnjem obisku leta 2018 so poročevalci tudi navedli, da je zaželeno nadaljevanje razprave glede ustanovitve pokrajin. Kako daleč so s tem, je danes zanimalo delegata iz Portugalske Jorgeja Sequeiro.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, ki je po sprejetju poročila nagovoril kongres, je pojasnil, da za to v Sloveniji trenutno ni političnega konsenza. "Trenutna koalicijska pogodba ne vključuje zaveze za ustanovitev pokrajin, temveč krepitev procesa regionalizacije. Ta cilj je mogoče doseči z različnimi ukrepi, vključno s krepitvijo obstoječih administrativnih in političnih struktur, ki spodbujajo uravnotežen regionalni razvoj," je dejal.

Po njegovih besedah je dosežen napredek tudi pri financiranju občin in poenostavljanju postopkov. To je med drugim pojasnil s sprejeto prenovo plačnega sistema v javnem sektorju ter dopolnitvijo zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona. "Slovenija ostaja zavezana načelom Evropske listine lokalne samouprave, saj razume, da je lokalna samouprava nepogrešljiv steber demokratičnega sistema in zaščite človekovih pravic," je dejal.

Poročilo je bilo potrjeno z 69 glasovi za, enim proti in nobenim vzdržanim. V razpravi je hrvaška mladinska delegatka Lucija Jusup označila Slovenijo za primer dobre prakse na področju sodelovanja občanov pri odločanju na lokalni ravni, med drugim s participativnim proračunom. "V tej državi tudi ni zabeleženih primerov političnega nadlegovanja županov. V času dezinformacij in pogosto zelo umazanih političnih kampanj je prijetno videti, da še obstajajo okolja, kjer je odprt dostop do lokalnega političnega življenja, z naraščajočim številom neodvisnih županov in žensk med župani," je povedala.

Na tokratnem zasedanju v Strasbourgu so poleg slovenskega obravnavali še poročila o izvajanju Evropske listine lokalne samouprave v Grčiji, Moldaviji in na Poljskem.

Letos mineva 40 let od sprejetja tega dokumenta, ki velja za najpomembnejši pravni instrument Sveta Evrope na področju lokalne samouprave.